Moja nova soba

Tokrat bolj na kratko, a z več slikovnega materiala: predstavljam vam svojo novo sobo! ^_^
Fotografije so narejene s telefonom, zato ne pričakujte neke visoke kakovosti, kljub temu pa upam, da so dovolj jasne in razločne, da se bo dalo videti osnovne značilnosti.

Soba je obrnjena je proti vzhodu, kar pomeni, da imam zjutraj ogromno sonca, ki ga v teh septembrskih - no, oktobrskih jutrih v Versaillesu res ne manjka. Vsa reč ni velika, kar pomeni posledično manj površine, ki jo je treba čistiti, imam pa vse, kar potrebujem za delo in življenje - in to v slogu! No, v resnici mi manjka kakšen dober pisarniški stol, ki ga bo potrebno ob priliki še kje stakniti, drugače pa mi res nič ne manjka. Pa navaditi sem se moral še na to, da nimam stropne svetilke, ampak le dve stoječi: eno na pisalni mizi in eno ob oknu.

Skozi okno (no, v resnici imam privilegij dveh oken) imam pogled najprej na ogromno cedro (sumim, da je libanonska) in na zelenico, ki spada k skupnosti, potem pa seveda na igrišče (služi tako za nogomet kot za ragbi) in na šolski park za njim. Igrišče je ravno prav blizu, da je veselje gledati dogajanje na njem ob kakšni tekmi, ki se po intenzivnem ritmu učenja (malo bolj sproščeni trenutki so tu le četrtki popoldan in sobote zvečer) mularija zapodi za žogo in se skozi šport skuša znebiti vseh morebitnih frustracij ter se telesu oddolžiti za vse ure, presedene bodisi v učilnici bodisi v knjižnici. Obenem pa je igrišče ravno prav daleč, da ne slišim ničesar, če okno zaprem in zagrnem še zaveso - če me pač slučajno prime, da bi se učil ... ^_^
Hudega mi torej ni, tako da ste lahko vsi skupaj brez skrbi in prepričani, da bom dve leti, ki me čakata, preživel brez velikih telesnih muk in brez nekega velikega pomanjkanja, kar se materialnih pogojev za delo in študij tiče.
Muke in priložnosti za odpovedovanje si bom torej očitno moral iskati na kakšnem drugem področju ... ^_^