14 september, 2005

Nemški bluz ali kako sem preživel poletje 2005 - 1. del


Ne vem, kak bo tole fse fkup ispadlo, ampak za probat pa je...
Torej, poletje v Nemčiji, či se dejstvu, de nismo v nobenem trenutku meli več kot treh zaporednih dni bres dežja, nafklup temu sploh lehko reče poletje.
Ka sn počel v Nemčiji? V osnovi sn bil zadolžen, fkup še s štirimi drugimi kompanjoni (fsi po vrsti jezuitski bogoslofci: en Poljak, en Katalonc, en Čeh in en Avstrijc), za organizacijo fsakoletnega srečanja jezuitskih bogoslofcev iz cele Evrope (po en ali dva delegata na provinco), ki se mu popularno reče EJIF (European Jesuits In Formation) (dobro, spletna stran še ni dodelana in aktualizirana, pa bo tut to še prišlo na vrsto). Samo po sebi to niti ni tako delo: svojih 25 mladcof, ki bolj al majn fsi tolčejo angleško, je ponavadi natfse voljno za kakršno koli pobudo, po drugi strani pa sposobno veliko prenest, tak da je stvar le ftem, de se jim da eno zanimivo temo, pol pa sami ustvarjajo, debatirajo (čemur se učeno reče "forum"), pa še osemdnevne duhovne vaje se jim uštima vmes in sploh ne nagajajo.
No, za spremembo smo letos pripravljalci (ponavadi so trije dosti, letos nas je blo pa pet) meli en dodatn izziv: namesto foruma in čvekanja nas je čakala akcija - pomoč pri projektu 'magis in pri jezuitski prisotnosti na Svetovnem dnevu mladih.
Na hitro, kaj je sploh projekt 'magis: gre za jezuitski pred-program samega Svetovnega dneva mladih, katerega osnovna ideja je ta, da se mladim iz vseh koncev sveta ponudi nekaj dni duhovne vsebine v treh vrstah dejavnosti (socialne, kulturne ali pa romanje), ki jih izvajajo med 20 in 30 ljudi velike skupine, v katerih so mladi iz vsaj treh različnih držav. Te dejavnosti so se izvajale na enajstih različnih krajih (8 mest v Nemčiji, v Strassbourgu v Franciji, v Luksemburgu in v Liege-u v Belgiji).
Nazaj k EJIF-u: ekipa petih (priljubljeno imenovana CoCo - okrajšava iz Coordination Comitee) nas je torej na terenu, v Frankfurtu, pristala ži 22. julija, prve štiri dni urejala še zadne podrobnosti za sprejem naših delegatof v skupnosti Sankt Georgen (ki je pravzaprav skupnost na teološko-filozofskem faksu, ki ga majo nemški jezuiti v Frankfurtu), pol pa sprejem, pa dva dni medsebojnega prepoznavanja (Ot kot si? A poznaš onega? Ja, sma bla skup tam pa tam - ka pa zdej dela? Ka pa ti delaš? A res, a pol poznaš onega? itd.) in spoznavanje Frankfurta, potem pa, de se ne bi prehitro prestrašli, smo jih poslali pa še za dobrih šest dni (za več ni zneslo) ftišino, na duhovne vaje, kjer jih spremlal kr sam precednik evropske konference provincialof, medtem ko smo mi ži kombinirali, fkup z ekipo 'magisa, kak in kam jih bomo ponucali. In gdor drugemu jamo kople, sam vanjo pade, so me zmir učili - in tak sn tut sam pado fta poc in se pridružil delegatom, ko je bilo it na onih enajst različnih krajof sprejemat udeležence: jes sn šou še z dvema (en Irc in en Švicar) v belgijski Liege, kjer smo sprejeli mlade iz (jasno) Belgije, Irske, Španije, Francije in Bližnjega Vzhoda (se pravi, Sirije in Libanona). Zanimivo se mi je zdelo, kak močno so na dan vdarli stereotipi: dokler so bli zbrani samo Belgijci in Irci, je bilo fšoli, kjer so prvi dan prespali, zelo mirno, ko pa so po dvajstih urah vožnje prišli še Španci, so se samo stuširali in ži animirali dogajanje na šolskem dvorišči s petjem in ploskanjem, pa seveda plesanjem, de so na konci še zadržane Irce spravli do tega, de so stopli na sredino kroga in otplesali nekej narodnih plesof (oni Irc, ki je bil z menoj, je fčudenji otkimaval: "Never seen tht before"). Francozi so prišli z zamudo, ampak z zadržanim stilom in se se Špancom, ki so jim fpozdrav peli marsejezo, samo nasmihali, kot da česa manj niti niso pričakovali. Verjetno pa mi ni treba poudarjat, de je s Sirci in Libanonci prišo tak kaos, de na konci popisovanja, v kiri skupini je gdo in kolko jih je sploh fseh vkup, nisn več dobro vedo niti, kolko sn star. Še dobro, de so prišli zadni... Ampak to je samo začetek fsega... (nadaljevanje sledi)

Ni komentarjev: